Postati mama je čudež – toda kaj storiti, če je pot bolj trnova, kot ste pričakovali?

Ko se v življenju para ne pojavi težko pričakovana zanositev in rojstvo dojenčka, mnogi izgubijo upanje. V večini primerov pa je mogoče najti individualno prilagojeno rešitev, da se želja po otroku uresniči. Poglejmo, kaj lahko storimo sami, da bi imeli večje možnosti za zanositev?

Kaj morate vedeti o neplodnosti?

Neplodnost pomeni, da par tudi po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov nezanosi. Če je ženska starejša od 35 let, je smiselno poiskati zdravniško pomoč že po šestih mesecih neuspešnih poskusov. Neplodnost lahko prizadene tako ženske kot moške. V približno 30–40 % primerov je vzrok pri ženskah, v 30–40 % pri moških, v 20–30 % pa je lahko prisoten pri obeh partnerjih ali pa ostane nepojasnjen.

Pomembno je poudariti, da se je v vsakem primeru smiselno posvetovati z zdravnikom, saj je težave s neplodnostjo v številnih primerih mogoče premagati.

Kateri so najpogostejši vzroki?

Pri ženskah

• Hormonske motnje: npr. sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), zmanjšano ali povečano delovanje ščitnice, povišana raven prolaktina.
• Motnje ovulacije: kadar do ovulacije prihaja redko ali sploh ne.
• Zmanjšana funkcija jajčnikov: zmanjšana rezerva jajčnih celic ali prezgodnja menopavza.
• Težave z maternico: endometrioza, spremembe maternične sluznice, miomi ali polipi.
• Zapora jajcevodov: zaradi okužb, vnetij ali predhodnih operacij.
• Imunološki dejavniki: imunski sistem lahko napade semenčice ali oplojeno jajčno celico.
• Predhodno zdravljenje rakavih bolezni.
• Dejavniki življenjskega sloga: kajenje, prekomerno uživanje alkohola, debelost, stres, podhranjenost.

Pri moških

• Nizko število semenčic ali njihova slaba kakovost.
• Težave s testisi: varikokela, vnetje testisov, torzija testisa.
• Hormonske motnje: pomanjkanje testosterona, težave s ščitnico.
• Genetski dejavniki.
• Težave z erekcijo in ejakulacijo: retrogradna ejakulacija (izliv semena v sečni mehur).
• Okužbe in vnetja: vnetje testisov po mumpsu, spolno prenosljive bolezni.
• Predhodno zdravljenje rakavih bolezni.
• Dejavniki življenjskega sloga in okolja: kajenje, uživanje alkohola in drog, stres, prekomerna izpostavljenost toploti (npr. savna, tesna oblačila), kemikalije.

V ozadju neplodnosti so lahko tudi številni dejavniki življenjskega sloga, med katerimi izstopajo naslednji:

• Stres: dolgotrajen pritisk v službi in zasebnem življenju lahko pomembno vpliva na hormonski sistem. Kronični stres lahko vpliva na ovulacijo in kakovost semenčic.
• Sedeč življenjski slog: pomanjkanje gibanja lahko povzroči presnovne motnje, hormonsko neravnovesje in poveča tveganje za prekomerno telesno težo, kar otežuje zanositev.
• Nezdrave prehranske navade: predelana živila ter prehrana z veliko sladkorja in transmaščob lahko negativno vplivajo na plodnost.
• Okoljski dejavniki: onesnaženost zraka in vode ter prisotnost kemikalij v hrani in kozmetiki lahko povzročijo hormonske motnje.
• Pozno odločanje za otroka: z odlaganjem materinstva se biološko zmanjšujejo možnosti za zanositev. Kakovost jajčnih celic se s starostjo slabša, zato se lahko pojavijo težave.
• Zdravstvene težave: če so v ozadju neplodnosti stanja, kot so miomi, endometrioza ali PCOS, lahko že sprememba življenjskega sloga veliko pripomore, v nekaterih primerih pa je potrebno tudi zdravljenje.

Kako se ugotavlja?

Če ženska ne zanosi, lahko zdravnik opravi različne preiskave, s katerimi lahko potrdi sum na neplodnost.

• Pri ženskah: hormonske preiskave, ovulacijski testi, ultrazvok, preiskave maternične votline, pregled prehodnosti jajcevodov, laparoskopija.
• Pri moških: pregled semena, hormonske preiskave, ultrazvok testisov.

Tudi če se potrdi, da ima eden od partnerjev težave s plodnostjo, je še vedno mogoče ukrepati, da bi prišla do težko pričakovanega otroka.

5 stvari, ki jih lahko storite sami za podporo plodnosti

Čeprav je težava s plodnostjo v mnogih primerih kompleksna in zahteva individualno obravnavo, lahko določene spremembe življenjskega sloga bistveno povečajo možnosti za zanositev.

1. Prilagodite prehrano!

Pri prekomerni ali prenizki telesni teži lahko pride do hormonskega neravnovesja, kar vpliva na ovulacijo. Zato je ključnega pomena doseči in ohranjati zdravo telesno težo.

• Izogibajte se modnim dietam in skrajnim prehranskim pristopom.
• Uživajte več sveže zelenjave, sadja, polnozrnatih žit in živil, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami.
• Izogibajte se belemu moku in sladkorju. Rafinirani ogljikovi hidrati hitro zvišajo raven krvnega sladkorja in inzulina, zato raje izbirajte polnozrnate izdelke.
• Poskrbite za ustrezen vnos beljakovin. Prehrano dopolnite s pustim mesom, ribami, jajci, mlečnimi izdelki in rastlinskimi viri beljakovin.
• Vključite oreščke in semena v vsakodnevno prehrano – so dober vir vitaminov in primerni za prigrizek.

2. Redno se gibajte!

Zmerna, redna telesna dejavnost pomaga ohranjati optimalno telesno težo in hormonsko ravnovesje. Že 30 minut dnevno lahko pomembno prispeva. Poskusite jogo, tek, hojo, plavanje ali ples.

3. Obvladujte stres!

Tehnike sproščanja, kot so meditacija in dihalne vaje, lahko zmanjšajo stres in ugodno vplivajo na plodnost.

4. Izogibajte se škodljivim navadam!

Prekomerno uživanje alkohola, kofeina in kajenje lahko resno škodujejo zdravju.

5. Poskrbite za kakovosten spanec!

Za kakovosten spanec si vzemite dovolj časa, vsaj eno uro pred spanjem pa se izogibajte uporabi zaslonov.

Če par več kot eno leto neuspešno poskuša zanositi, je smiselno poiskati zdravniško pomoč. Sodobna medicina ponuja številne možnosti, vključno s hormonskimi terapijami in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Možnosti zdravljenja

Če se par sooča z neplodnostjo, je pomembno poiskati zdravniško pomoč, saj je težava pogosto obvladljiva.

• Zdravljenje z zdravili: pri hormonskih motnjah (indukcija ovulacije).
• Kirurški posegi: zdravljenje endometrioze, zapore jajcevodov, varikokele.
• Postopki asistirane reprodukcije:
  • Intrauterina inseminacija (IUI): umetna oploditev.
  • Zunajtelesna oploditev (IVF): združitev jajčne celice in semenčice v laboratoriju.

Vloga vitaminov in mineralov

Prehrana, v kateri ni dovolj antioksidantov, vitaminov in mineralov, lahko negativno vpliva na reproduktivno zdravje. Zato je pomembno, da poleg uravnotežene prehrane zagotovite tudi ustrezen vnos mikrohranil. V obdobju priprav na zanositev se potrebe povečajo, zato je lahko smiselna tudi uporaba prehranskih dopolnil.

Poglejmo, katera hranila imajo ključno vlogo pri reproduktivnem zdravju:

• Folna kislina (vitamin B9): Folat, biološko aktivna oblika folne kisline, prispeva k normalni tvorbi krvi, sodeluje pri delitvi celic in med nosečnostjo prispeva k rasti materinega tkiva.
• Vitamin D: Sodeluje pri delitvi celic. Prispeva k ohranjanju ravni kalcija v krvi, zdravih kosti in normalnemu delovanju imunskega sistema.³
• Vitamin E: Močan antioksidant, ki prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom.³
• Cink: Cink sodeluje pri ohranjanju normalne plodnosti in razmnoževanju ter pri delitvi celic.³
• Selen: Element v sledovih z antioksidativnim delovanjem, ki prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema in ščitnice.³
• Omega-3 maščobne kisline: Prispevajo k ohranjanju normalnega delovanja možganov in vida.³
• Vitamin B6: Prispeva k uravnavanju hormonske aktivnosti.³
• Vitamin B12: Sodeluje pri delitvi celic.³

Ovosicare® je prehransko dopolnilo s cinkom, vitamom B6, vitamon B12, folno kislino in vitaminom D, ki  na zgoraj opisan način pomagajo podpirati žensko plodnost. Ovosicare® vsebuje tudi mio-inozitol in D-kiro-inozitol v patentiranem, inovativnemrazmerju 3,6 : 1. Inozitoli so prisotni v celičnih membranah vseh naših celic. So predhodniki molekul, ki sodelujejo pri uravnavanju številnih fizioloških procesov.

https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/infertility

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/infertility/symptoms-causes/syc-20354317

https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/16083-infertility