Žensko zdravje

Nožnična in maternična flora – ključna dejavnika plodnosti

Uspeh načrtovanja nosečnosti se pogosto obravnava predvsem kot hormonsko vprašanje, vendar ženski organizem temelji na usklajenem delovanju veliko bolj kompleksnih sistemov. Raziskave v zadnjih letih vse več pozornosti namenjajo mikrobiološkemu okolju nožnice in maternice, katerega občutljivo ravnovesje lahko neopazno, vendar odločilno vpliva na možnost zanositve. Stanje mikrobioma reproduktivnega sistema ima ključno vlogo ne le pri zaščiti pred okužbami, temveč tudi pri preživetju semenčic in vgnezditvi zarodka.

Kaj štejemo za zdravo floro?

Mikrobna sestava nožnice se dinamično spreminja glede na starost, hormonsko stanje in zunanje vplive. Zdravo vaginalno okolje večinoma sestavljajo sevi rodu Lactobacillus, ki z nastajanjem mlečne kisline zagotavljajo kislo okolje. Ta rahlo kisli pH, običajno med 3,8 in 4,2, zavira razmnoževanje patogenih mikroorganizmov in ohranja naravno zaščito sluznice. V nožnici so lahko v manjših količinah prisotne tudi druge bakterije in glive, vendar težave nastanejo predvsem takrat, ko se to ravnovesje poruši. Dolgo časa je veljalo, da je maternica sterilna, danes pa je znano, da je tudi tam mogoče zaznati mikrobno prisotnost, čeprav v bistveno manjšem obsegu, vendar prav tako s prevlado bakterij rodu Lactobacillus.

Kako flora vpliva na zanositev?

Vaginalni mikrobiom ima hkrati zaščitno in podporno vlogo. Po eni strani aktivira lokalni imunski odziv in preprečuje širjenje okužb, po drugi strani pa ustvarja okolje, ki podpira preživetje in gibljivost semenčic. Če se pH premakne v bolj alkalno smer ali se število bakterij rodu Lactobacillus zmanjša, se lahko sposobnost preživetja semenčic poslabša, kar neposredno zmanjšuje možnost oploditve.

Povezava med porušeno floro in neplodnostjo

Ponavljajoče se vaginalne okužbe ne povzročajo le neprijetnih simptomov. Če trajajo dlje časa, se lahko razširijo navzgor in sprožijo kronične vnetne procese. Ti lahko vodijo do zarastlin v mali medenici, poškodbe ali celo zapore jajcevodov, kar lahko predstavlja oviro za naravno zanositev. Kronična vnetja sluznice maternice so še posebej prikrita, saj lahko povečana aktivnost imunskega sistema oteži vgnezditevzarodka. Zaradi tega so lahko v ozadju ponavljajočih se neuspešnih poskusov zanositve ali neuspešnih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Na katere znake je treba biti pozorna?

Porušeno ravnovesje vaginalne flore se pogosto kaže s spremembami vaginalnega izcedka. Spremembe v količini, konsistenci, barvi ali vonju ter srbeč ali pekoč občutek so lahko opozorilni znaki. Pri hujših vnetjih, ki prizadenejo zgornji del reproduktivnega trakta, se lahko pojavijo bolečine v mali medenici ali povišana telesna temperatura, kar zahteva čimprejšnji zdravniški pregled.

Kako se mikrobiom preiskuje?

V vsakodnevni ginekološki praksi osnovno diagnostično metodo predstavlja bris vaginalnega izcedka in laboratorijska kultura. S tem je mogoče mikroskopsko in laboratorijsko določiti sestavo flore. Preiskava mikrobioma maternice ni rutinska in se običajno izvaja predvsem pri ponavljajočih se okužbah ali pri večkratnih neuspehih pri vgnezditvi zarodka, in sicer s ciljanimi specializiranimi postopki.

Zdravljenje in vpliv življenjskega sloga

Antibiotiki ter nekateri hormonski ali steroidni pripravki lahko pomembno porušijo naravno mikrobiološko ravnovesje nožnice. Zato je po takšnem zdravljenju posebej pomembna ponovna vzpostavitev ustreznega pH in prevlade bakterij rodu Lactobacillus. Med hormonskimi dejavniki ima pomembno vlogo estrogen, saj prispeva k ohranjanju zdrave sluznice in ustreznega izločanja sluzi.

Vloga preventive pri plodnosti

Podpora mikrobnemu ravnovesju se začne predvsem s preventivo. Ustrezna intimna higiena, uporaba blagih pripravkov ter zgodnje prepoznavanje in zdravljenje težav lahko prispevajo k temu, da reproduktivni trakt zagotavlja optimalno okolje za zanositev. Ohranjanje tega nevidnega ravnovesja je lahko prav tisti manjkajoči dejavnik, ki približa uspešno načrtovanje družine.

Podpora notranjemu ravnovesju od zunaj

Poleg hormonskega in mikrobnega ravnovesja ima pri podpori ženski plodnosti pomembno vlogo tudi ustrezna preskrba z vitamini in minerali. Številni mikronutrienti dokazano prispevajo k normalnim telesnim funkcijam, ki so posredno ključne za ohranjanje reproduktivnega zdravja.

• Folat (folna kislina) prispeva k rasti materinega tkiva med nosečnostjo ter sodeluje pri normalni delitvi celic¹,
• vitamin D prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema¹, ki ima pomembno vlogo tudi pri ravnovesju sluznic reproduktivnega trakta,
• cink sodeluje pri normalni sintezi DNK in delitvi celic ter prispeva k ohranjanju normalne plodnosti in razmnoževanja¹,
• železo prispeva k normalnemu prenosu kisika in k presnovnim procesom za nastajanje energije¹,
• selen prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom¹.

Ustrezna preskrba z mikronutrienti tako podpira temeljne fiziološke procese, ki so pomembni za hormonsko ravnovesje, normalno delovanje imunskega sistema in celično regeneracijo. Skupaj prispevajo k temu, da lahko ženski organizem zagotovi optimalne pogoje za zanositev.

Zimska podpora imunskemu sistemu – povezava med imunskim sistemom in plodnostjo

Zsuzsa Kovacs-Hain

Vir:

  1. Uredba EFSA (EU) št. 432/2012

https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9406911

https://academic.oup.com/gpb/article/23/4/qzaf042/8125027

Ko si ženska želi otroka, je še posebej pomembna raznolika in s hranili bogata prehrana, ki zagotavlja ključne vitamine in minerale. Zanositev se ne zgodi vedno takoj: na uspešnost lahko vplivajo starost, hormonske spremembe ali zdravstveno stanje partnerja. Zato je smiselno, zlasti če ste v drugi polovici tridesetih let ali če kljub daljšemu prizadevanju še ni prišlo do zanositve, telo v obdobju priprav načrtno podpreti.

Pri tem je prehransko dopolnilo Ovosicare® dobra izbira.

Ovosicare® je prehransko dopolnilo, katerega nekatere sestavine prispevajo k izboljšanju plodnosti pri ženskah. (1)

Za nakup kliknite: https://www.ovosicare.si/nakup – in naredite prvi korak k načrtni pripravi.

Vir: (1) Uredba (EU) št. 432/2012