Ljubezen, tesnoba, spolnost – kaj se zgodi z odnosom, ko otrok ne pride?
Želja po otroku je ena najbolj naravnih človeških želja. Ko pa se pričakovani dve črtici na testu ne pojavita več mesecev ali celo let, se poleg upanja počasi naselijo tudi tesnoba, občutek neuspeha ter telesna in duševna napetost. V partnerskem odnosu se takrat pogosto premakne težišče in spolni odnosi niso več izraz želje in veselja, temveč postanejo rutinski poskusi. Spolnost, ki je bila nekoč najintimnejši izraz povezanosti, lahko nenadoma postane težka naloga. Vprašanje pa je, kako v takšnih okoliščinah ohraniti nežnost in željo ter se ne izgubiti v pritisku po uspehu. Neplodnost in težave z zanositvijo niso le medicinsko vprašanje, temveč vplivata tudi na delovanje odnosa, samopodobo in kakovost spolnega življenja.
Ko spolnost postane naloga
Ko spolni odnos ni več spontana izkušnja, temveč reproduktivna naloga, se intimnost postopoma umakne v ozadje. Želja se lahko postopoma zmanjšuje, medtem ko spolnost vse bolj postaja rutina in naloga, ki jo je treba opraviti, ob tem pa v zraku ves čas visi vprašanje, ali bo tokrat uspelo ali ne. S tem se pogosto pojavita tudi stres in tesnoba, saj pritisk po uspehu zaznamuje vsak spolni odnos. Pri številnih parih se zmanjša tudi libido, deloma zaradi psiholoških razlogov, deloma zaradi hormonskih sprememb ali stranskih učinkov zdravil. Telesni simptomi – pri moških na primer težave z erekcijo ali ejakulacijo, pri ženskah zmanjšana navlaženost, boleči spolni odnosi ali težave z orgazmom – dodatno vplivajo na psihološko stanje, zato lahko nastane začaran krog.
Ogrožena je samopodoba
Trenutek diagnoze pogosto vodi v samoobtoževanje. Pri moških lahko nizko število spermijev ali drugi biološki vzroki sprožijo občutek sramu in zmanjšan občutek moškosti. moškost. Pri ženskah pa diagnoza neplodnosti pogosto zamaje temelje telesne samopodobe in doživljanja lastne ženskosti. Pri mnogih se pojavi misel: »z mano je nekaj narobe«, »nisem popolna«. Takšna čustva lahko partnerja hitro oddaljijo, zlasti če o tem ne govorita odkrito in vsak svojo bolečino nosi sam.
Neizrečeno žalovanje in čustvena oddaljenost
Ponavljajoči se neuspešni poskusi, negativni testi in izgube lahko sprožijo globok proces žalovanja, ki pogosto ostane skrit. Če tega žalovanja ne prepoznamo in zanj ni prostora za predelavo, to lahko vpliva tudi sposobnost za intimnost. V takšnih primerih nepredelana izguba v odnosu tiho vztraja, zasenči vsakdanje življenje in partnersko bližino.
Kako ponovno najti intimnost?
Da se par v tem občutljivem obdobju ne izgubi, je treba skrbno uravnotežiti cilj in čustva. Pomembno je, da včasih zavestno ločita spolnost, usmerjeno v zanositev, od spolnosti, ki je namenjena strasti in veselju. Ni nič narobe, če obstajajo obdobja, ko cilj ni zanositev, temveč uglasitev drug na drugega, bližina in dotik.
Komunikacija ima pri tem ključno vlogo, morda celo pomembnejšo kot na začetku odnosa. Odkrito je treba govoriti o tem, kaj kdo doživlja, česa se boji, kaj boli ali kaj manjka, saj to pomaga ponovno zgraditi zaupanje. Pogosto že samo priznanje, da je vse skupaj trenutno pretežko, zmanjša napetost. Razumevanje in empatija lahko sama po sebi ponovno zbližata partnerja.
Prositi za pomoč ni znak šibkosti
Za številne pare je vključitev strokovnjaka – bodisi seksualnega terapevta, partnerskega terapevta ali psihologa – lahko prava prelomnica. Zunanji, sprejemajoči pogled pomaga paru razumeti, kaj se dogaja v njiju in kako lahko ponovno najdeta pot drug do drugega.
Veliko lahko pomagajo tudi majhni koraki, zmanjševanje stresa in večja prilagodljivost. Ni nič narobe, če kdaj izpustita en mesec ali če intimnost doživljata na drugačen način, na primer skozi skupne dejavnosti, dotike, masažo ali preprost iskren pogovor. Vse to lahko ponovno prinese občutek, da odnos ni le projekt starševstva, temveč skupno življenje.
Pomembno je razumeti, da partnerski odnos ni biološki projekt, temveč predvsem čustvena in duševna povezanost. Par, ki si v tem procesu zna stati ob strani, pogosto iz njega izide še močnejši kot prej. Če so spolni odnosi polni napetosti in tesnobe, če se želja trajno zmanjša ali če se v vsakdanjem življenju kopiči vse več napetosti, je smiselno poiskati strokovno pomoč. To ni poraz, temveč priložnost, da par ponovno okrepi svojo telesno in čustveno povezanost.
Pot do otroka je pogosto dolga in čustveno zahtevna. Če pa partnerja ob misli na cilj ohranita tudi občutke drug do drugega, če si dovolita ranljivost in če ne zapustita ne sebe ne drug drugega, odnos ne le preživi preizkušnjo, temveč lahko postane še globlji.
Kovács-Hain Zsuzsa
Vir:
https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6971809
https://rbej.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12958-021-00837-7