Duševno ravnovesje na poti skozi težave s plodnostjo – intervju s specialistko klinične psihologije Soltész Krisztino
Težave z neplodnostjo niso le telesni izziv, temveč tudi resna psihološka preizkušnja. Pari, ki si želijo otroka, se pogosto mesece ali celo leta soočajo z negotovostjo ter z nenehnim nihanjem med upanjem in razočaranjem. Klinična specialistka psihologije Soltész Krisztina, svetovalka za reproduktivno psihologijo, poudarja, da pri zdravljenju plodnosti ni dovolj podpirati le telesa – enako pomembno je tudi duševna podpora. Kdaj je smiselno poiskati psihološko pomoč, kako lahko par ohrani odnos sredi težav in kaj pomeni ponovno verjeti v prihodnost? Pogovarjali smo se o teh in številnih drugih zanimivih vprašanjih.
Veliko ljudi ni prepričanih, kdaj je smiselno poiskati pomoč psihologa – na začetku poskusov ali šele takrat, ko je za njimi že več neuspelih poskusov.
Večina se obrne name šele takrat, ko so psihično že zelo izčrpani in imajo občutek, da so bili vsi njihovi poskusi zaman. V resnici pa bi bilo veliko koristneje, če bi psihološko podporo poiskali že na začetku procesa. Ker gre za izjemno zahtevno življenjsko situacijo, pravzaprav za vrsto krize, ima zavestna priprava na to obdobje izjemen pomen. Paru pomaga razumeti, kaj ga v procesu čaka, s tem pa se zmanjšata občutek negotovosti in nemoči. Priprava prav tako zmanjšuje stres, povečuje občutek nadzora ter prispeva k temu, da se par učinkoviteje spoprijema z zahtevnimi čustvenimi situacijami.
Želja po otroku je sama po sebi pogosto polna vprašanj, negotovosti in napetosti. Psihološko spremljanje ne pomeni nujno terapije v klasičnem smislu, temveč predvsem varen in podporen prostor, v katerem par prejme pozornost, razumevanje in oporo. Pomaga jima ohraniti čustveno stabilnost in preprečiti, da bi bila psihično izčrpana že pred začetkom medicinskih postopkov.
Kako lahko psihološka podpora dopolni medicinsko zdravljenje?
Medicinski posegi se osredotočajo predvsem na telo, vendar so psihološki dejavniki vsaj enako pomembni. Kronični stres in ponavljajoče se izkušnje neuspeha lahko na nas vplivajo tudi na biološki ravni, saj lahko spremenijo hormonsko ravnovesje, kakovost spanja in sposobnost regeneracije. Psiholog pomaga pacientu najti načine spoprijemanja, ki mu ustrezajo, se psihično okrepiti in v zahtevnem obdobju ohraniti notranje ravnovesje.
Ponovna vzpostavitev duševnega ravnovesja ni čudežno zdravilo, vendar predstavlja pomemben vir moči. Telo in duševnost delujeta kot medsebojno povezana sistema – če se stabilizira ena stran, to podpira tudi drugo.
Kaj pari običajno doživljajo, ko že dolgo čakajo na otroka, vendar do nosečnosti ne pride?
To stanje mnogi doživljajo kot »nevidno žalovanje«. Vsak mesec, vsak negativen test pomeni novo izgubo. Okolica tega pogosto ne opazi, zato številne ženske in moški ostanejo sami s svojo bolečino. V tem procesu so prisotni upanje, samoobtoževanje, tesnoba in tudi jeza. Pari pogosto napredujejo v različnih ritmih: eden želi ukrepati, drugi potrebuje počitek. To lahko hitro povzroči napetosti in oddaljevanje. Eden izmed pomembnih ciljev psihološke podpore je prav to, da paru pomaga ponovno obrniti se drug k drugemu, da ne ostaneta povezana le v prizadevanju za otroka, temveč tudi v vsakdanjem življenju.
Kako neplodnost vpliva na partnerski odnos ter na samopodobo žensk in moških?
Neplodnost močno posega v identiteto. Veliko žensk jo doživlja, kot da njihovo telo ne deluje pravilno, je z njimi nekaj narobe ali jim nekaj manjka. Tudi pri moških je pogost občutek izgube nadzora: radi bi našli rešitev, vendar v tej situaciji ni hitre rešitve, kar je lahko zelo frustrirajoče.
V partnerskem odnosu medtem postopoma izgine spontanost in intimnost, saj se vse začne vrteti okoli naloge. Cilj psihološke podpore je ponovno vzpostaviti čustveno bližino, skupne izkušnje in ponovno odkriti, kaj partnerja v vsakdanjem življenju pravzaprav povezuje.
Katere metode uporabljajo psihologi pri obravnavi psiholoških vidikov težav s plodnostjo?
Pristop je vedno individualno prilagojen. Izvajamo tako individualna kot partnerska svetovanja, odvisno od tega, kaj posameznik ali par v danem trenutku potrebuje. Pogosto uporabljamo tehnike sproščanja, dihalne vaje ali pristope, ki temeljijo na čuječnosti, saj pomagajo zmanjšati stres ter ponovno vzpostaviti ravnovesje med telesom in duševnostjo.
Pogosto je del procesa tudi predelava žalovanja, saj je po neuspešnih poskusih pomembno zaključiti posamezno poglavje, da lahkozačnemo novo. Pomemben vir podpore je tudi skupinsko delo. Ko človek spozna, da v tej izkušnji ni sam, ima to lahko že samo po sebi terapevtski učinek.
Zelo pomembno je tudi, da različne življenjske situacije zahtevajo različne terapevtske pristope, zato je v centru vsak usmerjen k strokovnjaku, ki najbolje ustreza njegovim potrebam. Nekateri sodelavci so specializirani za delo s travmo, drugi za podporo pri predelavi žalovanja. Prav raznolikost ekipe omogoča, da vsakdo najde strokovnjaka, s katerim lahko v varnem okolju učinkovito dela na svoji situaciji.
Ali je podpora vedno prilagojena individualnim potrebam?
Da, popolnoma. Kot sem že omenila, vsaka življenjska situacija zahteva drugačen terapevtski pristop. Drugače na primer pomagamo paru, ki se pripravlja na postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, in drugače ženski, ki je doživela spontani splav. V prvem primeru največje breme predstavljata negotovost in čakanje, v drugem pa predelava izgube. Psiholog mora zelo občutljivo zaznati, kje se pacient v procesu trenutno nahaja. Nekateri so že pripravljeni na naslednji korak, drugi potrebujejo čas, da lahko sploh ponovno začnejo upati.
Kako je mogoče ponovno okrepiti vero v prihodnost tudi po številnih razočaranjih?
Prvi korak je vrnitev k osnovam: kaj nas povezuje? Zakaj smo sploh stopili na to pot? Ko par ponovno odkrije, da ni pomemben le cilj, temveč tudi ljubezen, ki ju povezuje, se začne odnos zdraviti. Na tej poti pogosto odkrijeta tudi nove skupne vire moči, na primer strategije spoprijemanja, ki jih razvijeta skupaj in ki jima lahko dolgoročno pomagajo tudi pri kasnejših življenjskih izzivih.
Upanje mnogi napačno razumejo kot prepričanje, da se mora vse nujno končati uspešno. Sama verjamem, da upanje pomeni nekaj drugega: verjeti, da obstaja nadaljevanje – skupaj, v kakršnikoli obliki. Prav takšna vera daje moč za naslednji korak.
Kaj bi svetovali tistim, ki imajo občutek, da so psihično popolnoma izčrpani?
Najprej je pomembno vedeti, da ni treba biti junak. Boj s težavami s plodnostjo je izčrpavajoč in povsem normalno je, če človek kdaj omaga. Prositi za pomoč ni znak šibkosti, temveč poguma. Psiholog v takšnih trenutkih ne ponuja hitrih rešitev, temveč pomaga ustvariti red v notranjem kaosu, da človek ponovno najde stik s samim seboj. Včasih prvi korak ni ukrepanje, temveč počitek – dovoliti si, da se ustavimo, preden gremo naprej.
Kovács-Hain Zsuzsa
Strokovna podpora za duševno ravnovesje – Budai Termékenységi Centrum
Obdobje pričakovanja otroka je pogosto tudi psihično zelo obremenjujoče. Strokovnjaki Budai Termékenységi Centrum ponujajo varno in podporno okolje, v katerem sta telesno in duševno ravnovesje enako pomembna. V individualni, partnerski ali skupinski obliki pomagajo pri psihološkem spoprijemanju tistim, ki se znajdejo v slepi ulici na zahtevni poti do starševstva, poleg tega pa nudijo tudi neodvisno svetovanje o tem, kje lahko poiščejo zanje najprimernejšo medicinsko pomoč.
Več informacij: https://btcentrum.hu